V Dražgošah se že več kot sedem desetletij, vsako leto odvija edinstveno pustovanje, ki združuje domačine, nekdanje prebivalce in obiskovalce od blizu in daleč. Gre za posebno obliko pustnega praznovanja, ki ima korenine v starem ljudskem običaju, ki so ga konec štiridesetih let prejšnjega stoletja v kraj prinesli godci iz Lajš.
Osrednji del dražgoškega pustovanja poteka na pustno soboto. Takrat se domačini (neporočeni fantje) našemijo v tradicionalne like: ženina, nevesto, »ta star’ga«, »ta staro«, »pol’caja«, »metlar’co« in »fajmoštra«. Skupino spremlja harmonikar, ki s svojo glasbo daje sprevodu poseben čar. Maškare se podajo od hiše do hiše po vasi in vabijo vaščane na »ohcet« – tradicionalno pustno rajanje – pustno veselico, na kateri igra ansambel – že drugo leto zapored so bili letos to Guštni Muzikanti. Koledniki po zaključenem obhodu vasi odigrajo kratek humoren skeč poroke. Seveda ne manjka niti prvi ples mladoporočencev, ki vedno požanje obilo smeha.
Na sobotni večerni veselici se v Dražgošah zberejo tudi številne maškare iz bližnje in širše okolice, ki s svojo domišljijo in ročno izdelanimi kostumi vsako leto znova poskrbijo za pravo razstavo pustne ustvarjalnosti. Letos je občinstvo najbolj prepričala izvirna maska radar, ki je osvojila prvo mesto. Konkurenca je bila izjemno pestra. Po dvorani so se sprehajali liki avtopralnice, spodnjih hlač, kokoši, preže, električnega pastirja, muh in še mnogih drugih domiselnih podob, ki so pričale o neizčrpni domišljiji pustnih ustvarjalcev. Mene osebno pa je najbolj navdušila maska Želodko superca –saj me je za trenutek vrnila v otroške dni.
Na pustno nedeljo pripada praznik najmlajšim. Otroci se zberejo pri nekdanji žagi in se v pisanem sprevodu odpravijo v dvorano pod šolo, kjer jim člani krajevnega turističnega društva pripravimo kratko poučno igrico. Ta ima vedno tudi vzgojno sporočilo – o skrbi za okolje, naravo, medsebojnih odnosih, pomoči in zdravem življenjskem slogu.
Posebno noto letošnjemu pustovanju je dalo indijansko pleme, ki je v svoji zgodbi v Dražgošah iskalo sonce in toplino med ljudmi. Skozi igrivo predstavo smo otrokom na preprost in prijazen način pokazali, kako zelo pomembne so lepe besede v vsakdanji komunikaciji. »Dober dan«, »hvala«, »prosim« in »oprosti« so besede, ki gradijo mostove med ljudmi – in prav to sporočilo je bilo tisto, ki so ga otroci iz dvorane odnesli s seboj domov.
Namen dražgoškega pustovanja ni le zabava, temveč predvsem druženje, povezovanje in ohranjanje starih običajev. Pustni sprevod po vasi se neprekinjeno odvija že več kot 70 let in kot tak predstavlja pomemben del kulturne identitete kraja. Posebno simboliko ima tudi harmonika kot tradicionalno slovensko glasbilo, ki spremlja dogajanje in povezuje preteklost s sedanjostjo.
Vsa organizacija, priprava obeh pustovanj in otroške igrice poteka prostovoljno. Morebitna zbrana sredstva se v celoti vračajo v kraj v obliki vlaganj v infrastrukturo in skupne prostore, s čimer prireditev neposredno prispeva k razvoju skupnosti.
Pustovanje v Dražgošah tako ostaja živ dokaz, da lahko tradicija še danes povezuje ljudi, bogati skupnost in ohranja dušo kraja.
🖋️: Ana Jelenc📷: Luka Kavčič
