| Vredno ogleda |
CERKEV SV.LUCIJE Po drugi svetovni vojni so vaščani najprej postavili leseno barako, zraven postavili zvonik in vanj obesili zvonova, rešena iz stare cerkve. Ker je bila baraka lesena, jo je zob časa pričel razjedati. Leta 1959 je v vas prišel nov župnik Maksimiljan Ocepek. Z vaščani se je pričel pogovarjati o gradnji nove cerkve. Najprej se je določila lokacija, kje naj bi nova cerkev stala. Odločili so se, da je najprimernejši in najdostopnejši prostor, kjer je stala lesena baraka (cerkev). Ker je bila takratna oblast naperjena proti cerkvi, so leta 1963 s težavo končno dobili lokacijsko dovoljenje, med tem pa že izbrali arhitekta ing. Toneta Bitenca. Temeljni kamen je bil blagoslovljen 18.10.1964. Leta 1965 je bila cerkev pokrita, poleg nje pa je stal nov zvonik, ki je že služil svojemu namenu. Zunanji videz cerkve je sodoben, hkrati pa je sama podoba cerkve podobna stari ljudski in cerkveni umetnosti. Notranji izgled cerkve je bil prepuščen slikarju Stanetu Kregarju, ki je notranjščino poslikal z umetniškimi freskami. Da je cerkev posvečena sv. Luciji, je poudarjeno tako, da podoba te svetnice izstopa iz freske. Cerkev je bila posvečena na binkoštno nedeljo, 2. junija 1968. STARA CERKEV  Cerkev v Dražgošah je prvič omenjena leta 1535, nekdanja cerkev Sv. Lucije pa je nastala med leti 1642 in 1647, nad vasjo »Pri Cerkvi«. Stara cerkev je bila opremljena s štirimi »zlatimi« oltarji, ki sodijo v sam vrh rezbarske umetnosti. Med drugo svetovno vojno so bile Dražgoše porušene in tudi od cerkve je ostalo kup kamenja. K sreči je Muzejsko društvo iz Škofje Loke dalo pred rušenjem cerkve oltarje prepeljati v Škofjo Loko. Danes delno ohranjeni oltarji stojijo v kapeli loškega gradu. Od notranje opreme so ostale še orgle, ki še danes služijo svojemu namenu v cerkvi v Železnikih. Poleg cerkve je bilo takrat tudi pokopališče, župnišče, mežnarija, ena kmetija, kasneje pa še šola in prosvetni dom. Razvaline stare cerkve so bile nekaj časa nedotaknjene. Leta 1992 pa je tedanji župnik Maksimiljan Ocepek podal pobudo, da bi se uredil pomnik v spomin na staro cerkev. Po grobem čiščenju se je pokazalo,da je tlak po cerkvi ostal ohranjen skoraj v celoti, od zidovja pa je ostalo zelo malo sledi. Ostanki zidu so se obnovili in na novo pozidali do višine enega metra. Na delno ohranjene podstavke dveh stranskih oltarjev so se položile stare kamnite plošče. Ker je bil glavni oltar v celoti porušen, se je na novo pozidal podstavek oltarja, na vrh pa se je položila betonska oltarna plošča. Leta 1993 se je nad zidovi, kjer je bila zakristija in stal zvonik naredila streha, pokrita s škriljem, pod njo pa so shranjeni ostanki iz stare cerkve. Na razvalinah stare cerkve je nastal spominski park, nekajkrat na leto pa je na obnovljenem prostoru ob lepem vremenu tudi sveta maša. V letu 2004 je bil postavljen na tem mestu kozolec s kratkim opisom dogajanja okrog cerkve, tlorisom in slikami stare cerkve. ZNANI DOMAČINI Luka Jelenc, rojen 16. oktobra v Dražgošah -organizator naprednega učiteljstva in politik -predsednik Učiteljske tiskarne -ustanovitelj revije Zvonček, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani Jakob Šolar, rojen 29. aprila 1896 na Rudnem, umrl 22. junija 1968 -končal bogoslovje, postal prefekt v Škofijskih zavodih -vzporedno študiral slovenščino in francoščino, bil raziskovalec slovenskega jezika in književnosti -organizator izdajanja šolskih knjig, posebno slovenskih beril -soavtor nekaterih izdaj slovnice in pravopisa, recezent rokopisnih učbenikov, propagator leposlovne knjige -kritik jezikoslovnih in literarno zgodovinskih del, učnih načrtov slovenščine, dejaven član Slavističnega društva Slovenije -urednik, predavatelj, pedagog, družbeni vzgojitelj ter prevajalec -zaprt v zaporih Dachaua in kasneje doma – obakrat s krivično obsodbo: Sodelovanje z vlado v izgnanstvu -leta 1929 prejel francoski Red zlatih palm, stolni kanonik Ivan Stupica, rojen v Podblici -učitelj, prosvetni in društveni delavec -imel številna prosvetna in strokovna predavanja -pisal članke politične, prosvetne in strokovne vsebine (sadjarstvo) Maksimilijan Stupica, rojen 17. februarja 1905 v Dražgošah -inženir tekstilne tehnologije -predavatelj na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo za kompozicijo tkanin in tehnologijo tkanja -pisal znanstvene razprave in strokovne članke Slavica Lotrič-Pentek, rojena 2. septembra 1921 v Dražgošah -šolala pri Uršulinkah v Škofji Loki in hkrati obiskovala gimnazijo, študirala medicino -postala doktorica medicine in ginekoloških znanosti in porodništva -udeleževala kongresov doma in v tujini, ter pisala v poljudno znanstvenem in periodičnem tisku (Naša žena, Kmečki glas) Gabrijel Stupica, rojen 21. marca 1913 -profesor za slikarstvo na Akademiji za upodabljajočo umetnost -prejel Prešernovo nagrado, Jakopičevo nagrado, jugoslovansko nacionalno nagrado Salamona R.Guggenheima -razstavljal doma in v tujini ŠOLSTVO Leta 1894 je bila v Dražgošah ustanovljena redna enorazrednica. Šolski okoliš je zajemal vasi Dražgoše in Rudno. Prvi učitelj je bil Ivan Stupica. Po prvi svetovni vojni je šolo obiskovalo 112 do 120 otrok, zato so jo leta 1925 razširili v dvorazrednico in šola je dobila še enega učitelja. Med drugo svetovno vojno je šolo doletela enaka usoda kot celotno vas. Poslopje so požgali, zminirali in do tal porušili, zato rednega pouka do leta 1945 ni bilo. Oktobra istega leta se je na Rudnem v gasilskem domu zopet pričel pouk, saj v Dražgošah ni bilo ustreznega prostora.S šolskim letom 1948/49 so dražgoški otroci začeli obiskovat pouk v leseni baraki v Dražgošah. Otroci z Rudna pa so pričeli obiskovati novo osnovno šolo v Železnikih, ki je v svoj okoliš zajela tudi Rudno. Spomladi leta 1953 so v Dražgošah začeli z gradnjo novega šolskega poslopja. V novo šolo so se šolarji preselili ob polletju šolskega leta 1957/58. Sprva je bila šola v Dražgošah osemletna, 1967 pa so zaradi premajhnega števila otrok uvedli štiriletno šolo, ostala štiri leta pa so učenci šolanje nadaljevali v Železnikih. Dražgoška 4-letna osnovna šola je v letu 1994 praznovala stoletnico. V šolskem letu 1999/2000 smo na šoli uvedli devetletno šolanje, tako da sedaj otroci v Dražgošah naredijo pet razredov, ostale štiri razrede pa v matični šoli v Železnikih. BRUNARICA, SPOMINSKA ZBIRKA  Spominska zbirka dokumentov in predmetov je shranjena v Domu Cankarjevega bataljona in si jo je možno ogledati s predhodnim dogovorom upravljalca doma. OSTANKI TOVORNE ŽIČNICE Sprva so les iz Jelovice spravljali s konji in s samotežnimi sanmi. Na začetku prejšnjega stoletja so zgradili prvo žičnico, ki je bila dolga 1600m in je imela samo nakladalno in razkladalno postajo, kasneje pa so jo posodobili z vmesno postajo. Tovor so navezovali na vozičke, na katere so naložili približno 1m3 hlodovine. Žičnica je močno pocenila prevoz lesa v dolino. Leta 1954 so jo odstranili, nadomestila pa jo je gozdna cesta. Danes so vidni le še ostanki betonskih podstavkov. JAMARSTVO V Dražgošah je več jam, nekatere med njimi smo s TD tudi obiskali: -jama Konasnica -Tavčarjevo brezno (navpično, globoko 100m) -jama Cok Zanimive so zaradi kapnikov in same lege. Jame niso urejene za oglede, prav tako ni vodenih ogledov, zato svetujemo obisk v spremstvu jamarjev. |